 |
. ..
.
reka je . . bila
... siva lutnja, ..
najina medsebojna .
razdalja,
... .. deset centimetrov ..
.. vertikalnega krika,
.. ...
na odkritem obronku
najinih puščav .. .... .
.. . . sva si risala
podobe živali, ...
..
.
.. .
. neslutene rane ....
bližine
... .
...
»Niti slutil nisem, da pozna to pesem še kdo
drug.«
»Nisem sama slutila, da mi
je poznana, dokler niste zapeli.«
...
.. .
»Govoriva o čem drugem.«
»Kaj hočete s tem
reči?"
.. .
»Naj bo po vaše.«
.. . .
Zvočno-literarna predstava, zgrajena na meji človeške bližine dveh,
vsaksebi, na rečnem obrežju. Avtorja sta z novo dramo združila pesniške moči in
mladi zgodbi, se podala po obrežju. Meje, ki jih ni težko prečiti, meje
sanjskega sta zvezala z besedo, ki naj preči rečno nebo, tuhta njeno dno, ve za
njen tok, odseve, klice.
Naj bo zgodba in naj ima lastno ime.
.. .
Nastopata Marko
Rop in Ilona Jerič
|
 |