 |
Med
viharji in tišino, mnogokrat prav na notranji strani vetra, se na
STATVAH ŽIVLJENJA stko stihi. Takrat se predstavi PESNIK. Bili so stihi
Menartovih dni pa stari epigrami za nove dni ... In je
poezija – življenjski votek, ki ne preide kakor dih, temveč se ohranja kot dodatek
k resnici.
Poezija Janeza Menarta je SLA PO SONCU, je DEŽEVNA
ROMANCA in je SMEH STOLETIJ.
SAME BABE hrepenijo po soncu, se ljubijo v dežju
in civilizaciji ranjenih ljudi dajejo smeh. Kitara, kontrabas,
trobenta, orglice, glasovi in drobna tolkala zadrgetajo, da se v
sladkosti stresete. V zrcalu se zaleskečejo podobe štirih mož, ki strmeč
opazujejo ženski obraz. Ker tipljejo po tkivu, ki diši po ženski, je njihov
zven skrivnostna zmes vsega. Kakor ženska. Tedaj tudi njihovo ime
ostane v slogu. www.samebabe.com
|
 |