 |
Piše. Ker je lačna svoje krvi. Ker pisati pomeni iztekati strup, sesipati
odmrle celice ... na svet, ki je suh in grčast. Piše, ker njena duša joče od
bucik. Tako tuli v življenje. Nenadne intimnosti prižigajo nove svetove, ki
so amortizer. So dlan na ustih, ki še ne izdajo preživete agonije. Razpoloženja
se zaletavajo v delčke resničnosti in so najprej odvisnost od nepretrgane
strasti in neprekinjene vznesenosti. A strast se pretrga in vznesenost se
prekine. Ostane utrujenost spričo požrešnih čustev. Ostane strah pred
izgubljanjem.
Z novinarko in publicistko par excellence Vesno Milek
pokramlja Samo Rugelj.
Več o romanu Kalipso
Več o Vesni Milek
|
|
30.8.2007 19:00 