 |
Rojena tik pred drugo svetovno vojno v Hercegnovem, živi v Depali vasi. Študij je opravila na tekstilni tehnologiji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Delala je v tekstilni tovarni Universale in v Filcu, dokler ni kot zasebnica prevzela čistilnice in pražarne kave.
Prvo knjigo je napisala še ne dvajsetletna, Mladinska knjiga ji je izdala prva tri dela za mladino, po tem je izdajala le še v samozaložbi, skupno je napisala in izdala 14 knjig in eno zgoščenko. Pod psevdonimom Gospa je izdala vrsto knjig, ob katerih je imela težave s prodajo in z oblastmi. Zaradi trilogije kratkih zgodb o Stobu, ki jih je izdala med leti 1982 do 1985 pod istim psevdonimom, jo je oblast na montiranem sodnem procesu obsodila na tri mesece pogojno, ne da bi bilo jasno zakaj.
Pisateljica je nato obmolknila za več kot desetletje, ko je 1998 izdala Ko se tam gori olistajo breze, pod svojim pravim imenom. Tokrat jo je zasebno tožilo pet sester, ki so v knjigi »prepoznale« svoje starše. Pisateljica je bila obsojena na drugi stopnji, v obnovljenem, za javnost zaprtem procesu.
Breda Smolnikar se je odzvala in je šla v boj s knjigo nad knjigo, izdala je knjigo Zlate depuške pripovedke, v katerih je s posebno zaporo zaklenila inkriminirano knjigo, dodala pa še dokumentarno gradivo, faksimile sodnih spisov, proteste pisateljskih združenj in posameznikov itd. Ob potrjeni sodbi je knjige protestno zažgala na grmadi. Leta 2006 je primer Brede Smolnikar prišel pred Ustavno sodišče RS, ki je 13. aprila 2007 v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča.
|
 |