 |
Mateja Petit Bizjak - Mathea je do leta 1992 živela v Ljubljani. Študirala je dramaturgijo ter od enajstega leta naprej lutkarila pod mentorstvom Lojzeta Kovačiča. Nato se je preselila v Francijo. Franoščine takrat še ni znala, vedela pa je, da lahko jezik lutk spretno preskoči lingvistične ovire, zato je ustanovila svoje lutkovno gledališče MALO ter z njim več let igrala po Franciji in Sloveniji. Francoščino je po šestih mesecih aktivnega učenja osvojila, ravno tako pa je nadaljevala z izpopolnjevanjem lutkarstva. V Parizu je eno leto obiskovala razred mojstra ročnih lutk Alain Recoing, v Atlanti (ZDA) pa je kot asistentka lutkovne režije dve leti sodelovala v Centru za lutkovno umetnost. Trenutno živi v bližini Reimsa, kjer aktivno sodeluje s kulturnim centrom Centre culturel de Tinqueux.
Kljub življenju v tujini se Mateja Bizjak Petit še vedno ukvarja s svojim materinim jezikom. Leta 2005 je pri Mariborski literarni družbi izšel njen pesniški prvenec LE TI s spremno besedo Marjana Pungartnika.
Junija letos pa je pri založbi KUD France Prešeren, pod taktirko urednika Gorana Jankovića, izšla druga, tokrat dvojezična pesniška zbirka: Alica s tisoč rokami / Alice aux mille bras s spremnima besedama Milana Vincetiča in Jean Pascal Dubosta.
Zbirka Alica s tisoč rokami, po mnenju avtorjev spremne besede, "živi resničnost, ki vznemirja pesnike, kot tunel - prehod, kjer se zemlja povzpne in nebo čudovito okrene. Prehod, ki vodi na drugo stran preprostega." (J.P.D) Pesmi vabijo bralca, da se poda "skozi galerijo vsakdanjih občutij: samoto, tišino, trenutke ljubezni, pričakovanje, domotožje, hrepenenje, spomine, po navidezni daljšnici še bližje sam k sebi, vase." (M.V.)
Pesmi so bile najprej napisane v slovenščini, v francoščino jih je nato prevedla avtorica s sodelovanjem francoske pesnice Valérie Rouzeau, spremni besedi pa sta vzporedno prevedla Tanja Ahlin in Yves Petit.
|
|
26.8.2009 19:00 
